Motorni izdelki z ležaji so zaradi vloge pripadajočih komponent, tako v radialni kot aksialni smeri, podvrženi omejitvam pozicioniranja, katerih končni rezultat bo vplival na zračnost ležaja, kar se kaže v začetni zračnosti ležaja in razliki meddelovni prostor.
Zračnost v ležaju je skupna razdalja, za katero se lahko eden od ležajnih obročev premakne v radialni ali aksialni smeri glede na drugi ležajni obroč. Glede zračnosti ležaja je treba razlikovati med zračnostjo pred montažo in zračnostjo po montaži in doseganju delovne temperature. Delovna zračnost ležaja je običajno manjša od začetne zračnosti zaradi tolerančnih prilegov z različnimi količinami interference in različnih stopenj toplotnega raztezanja ležajnih obročev in pripadajočih delov (npr. gredi motorja, končni pokrovi itd.), kar povzroči raztezanje ali stiskanje obročev.
Splošna načela nadzora in obvladovanja: Delovna zračnost krogličnih ležajev mora biti nič ali imeti rahlo prednapetost. Vendar pa mora pri valjastih, sferičnih in drugih ležajih med delovanjem obstajati določena preostala zračnost, tudi če je zelo majhna.
Na splošno je v normalnih obratovalnih pogojih mogoče doseči ustrezno obratovalno zračnost z izbiro ležajev s skupno skupinsko zračnostjo. Ko padelovni in montažni pogojise razlikujejo od splošne situacije, na primer če sta ležaja obeh obročev tesno prilegana ali če je temperaturna razlika obročev zelo pomembna, je treba izbrati razmik, ki ne ustreza običajni skupini velikih ali majhnih ležajev.
Glede na uporabo morajo biti ležaji konfigurirani s pozitivno ali negativno delovno zračnostjo. V večini primerov mora biti delovna zračnost pozitivna, tj. ležaj mora delovati z določeno preostalo zračnostjo. Po drugi strani pa obstaja veliko aplikacij, kjer je potrebna negativna delovna zračnost – tj. prednapetost.
Prednapetost ležajev se lahko uporabi za povečanje togosti ali natančnosti vrtenja konfiguracij ležajev. Primeri vključujejo vretenaste ležaje v obdelovalnih strojih, pastorkovne ležaje v avtomobilskih pogonskih gredeh, ležaje v majhnih motorjih ali konfiguracije ležajev za nihajno gibanje. V nekaterih aplikacijah, kjer ležaji niso ali so izpostavljeni zelo majhnim obremenitvam in delujejo pri visokih hitrostih, je treba prednapetost uporabiti nakonfiguracija ležajaV tem primeru je namen prednapetja zagotoviti minimalno obremenitev ležaja, da se prepreči zdrs kotalnih elementov in poškodba ležaja.
Prednapetost je lahko radialna ali aksialna, odvisno od vrste ležaja. Na primer, cilindrični valjčni ležaji imajo lahko prednapetost zaradi svoje zasnove le v radialni smeri, medtem ko imajo aksialni kroglični ležaji in cilindrični valjčni aksialni ležaji lahko prednapetost le v aksialni smeri. Enoredni kotni kroglični ležaji in stožčasti valjčni ležaji so običajno podvrženi aksialni prednapetosti in se običajno uporabljajo v parih hrbet ob hrbtu ali čelo ob čelo z drugim ležajem iste vrste. Tudi žlebni kroglični ležaji se običajno uporabljajo z enako aksialno prednapetostjo, da bi dosegli namen prednapetosti, jih je treba uporabljati z večjo radialno notranjo zračnostjo kot običajno, tako da je lahko kontaktni kot kotnih krogličnih ležajev večji od nič.
Čas objave: 5. junij 2024